Moj dopustniški delavnik

Nedeljo je bila na sporedu dirka državnega prvenstva supermoto v Krškem. Tja so jo postavilo po grožnji, da se bo odvijala v Zagorju. Hvaljen Jezus, da temu ni bilo tako. Kajti nova pista v Krškem je dodala piko na i dobri organizaciji dirke (celo odlični za domače razmere) pod okriljem društva KBM. Nabranih je bilo nekaj sponzorjev posameznih kategorij, nekja gostov iz Makaronarije – med drugim tudi famozni Medizza, organiziran pa tudi pokal KMB, namenjen ljubiteljskim dirkačem. Komentator pa naš dragi gospod Veljko Jukič, ki tudi tokrat iz rok ni izpustil priložnosti za hkratno fotografiranje, video snemanje in komentiranje dirk. We salute You!.

Sonce je prižigalo kolikor se je dalo. Senca je bila zlata vredna redkost. Po petih urah, prebitih na žgočem soncu v tandemu z Allo, sem zvečer doma uživala v rahli sončarici.

Sicer pa takole. Uroša Nastran – tisti trmasti zagrizenec, ki tudi letos vozi v razredu 450 in open se je kljub močnim prebavnim motnjam – v podrobnosti se ne bomo spuščali, domov odnesel prvo mesto v razredu Open. Kaj bi se zgodilo, če se z njegovim arch rivalom Škarjo ne bi zapela ter Marko ne bi padel, ne bomo ugibali, ker se ne spodobi. Med gosti se je znašel tudi Hlad. Po boksih sem ga iskala cel dan, pa ga nisem našla vse do konca druge vožnje. No, sem pa zato spregovorila par besed z njegovo damo Marjano, ki je tudi ena izmed meni bolj simpatičnih dam v celem cirkusu, čeprav se je drži sloves izredno »oštre tete«. Aleš je imel mesec pred dirko idejo o dirkanju v razredu 125, pa na koncu vseeno dirkal v open. No, odpeljal je par krogov, ker mu je nagajal agregat dirkalnika. A ga je bilo kljub temu lepo videti na slovenski dirki.

Prvi trije za pokal dirke OPEN v Krškem pa takole:

Uroš Nastran

Marko Škarja

Niko Volčič

Mihelčič mi je pred dirko v 450 potožil, da ima s kvalifikacij samo 3. čas. Med njim in Urošem se je namreč znašel Medizza. Pa je na koncu stal za zmagovalni stopnički. Rok Mihelčič namreč, ne Medizza. Nastran je v prvi vožnji pogrnil kolikor je bil dolg in širok (pa mu po pogledu na izraz na njegovem obrazu »Bruhnilbom«, ne bi zamerili, tudi če vožnje ne bi nadaljeval in bi v izletni coni obležal do večera), drugo vožnjo pa zmagal. Rok je tako zmagal prvo vožnjo, v drugi bil drugi in se na koncu ob vprašanju, kako gre, samo skromno nasmehnil. No, čestitke.

Kaj bi si človek mislil ob trmi in zagrizenosti Uroša Nastrana še nisem ugotovila. Le to, da je prekleto odločen dečko. Sicer pa se mi zdi da so razlike med dirkači iz dirke v dirko bolj očitne. Ali pa se meni samo tako zdi. Uroš, rok in Medizza so peljali svoji dve vožnji, Silvester in jan Habat sta sledila nekoliko v ozadju…ostali so vozili neko drugo dirko.

Takle mamo, pravijo. Kakorkoli že, smo hvaležni za dirke in dirkače. Za njihov trud. Tudi zadnje mesto terja trud in velik finančen vložek.

Prvi trije v 450 za pokal v Krškem:

Rok Mihelčič

Uroš Nastran

Silvester Habat.

Maksi je v razredu 125 z Žganjarjem uprizoril »Comeback de Luxe«. Mojster Gidl je med dopustom namreč bil svojo konstruktorsko bitko in poštimal dirkalnik, da je zopet konkurenčen. Tako je povedal Blaž.

Mali Modic se je v obeh vožnjah trudil slediti Blažu, pa mu to ni v celoti uspevalo. Je pa kljub temu zasedel dve drugi mesti. Njegove izkušnje iz dirk MX so pač zlata vredne in mu dajejo prednost pred sotekmovalci, ki teh izkušenj nimajo. Kar je okusil Tudi Tine Saražin. Sicer lanski prvak, ki je tudi letos odkrito in jasno nakazal svoj apetit po naslovu prvaka razreda, je končal na tretjem mestu. Da so izkušnje ključen element, je očitno tudi iz uvrstitve drugega najmlajšega dirkača v razredu – Anžeta Mlakarja, ki iz dirke v dirko napreduje. Tokrat na solidno in trdno četrto mesto. Tik pred štartom sta z očetom, ki drži dežniček, takole simpatična.

Rezultati 125

Blaž Žganjar

Žan Modic

Tine Saražin

Da ne pozabim vsaj na rezultate v razredu skuter. Rezultatov pokala KBM, kjer je bilo na pisti mogoče videti vse od pravih supermoto dirkalnikov do Duka KTM (mater deluje glomazno) pa žal nisem dobila.

SK 70

Beno Lipnik (kljub padcu v prvi vožnji)

Tomaž Koršič

Matjaž Leban

Eumotov Boris Poštič je imel precej smole. Polomljen ali pa vsaj pošteno pobuškan in potolčen, je bil že s sobotnega treninga. V prvi vožnji končal na tretjem mestu, v drugi pa bil diskvalificiran zaradi zamude v predštartni prostor. Odpravljanje težav s hladilnikom dirkalnika so terjale nekaj sekund preveč. Škoda.

Dirka v Krškem je uspela na celi črti. Bili smo priča dobri organizaciji, jaz sem pred zaključkom celo dobila vse papirnate izpiske rezultatov, imeli smo hostese, ki so se veseli hihitale v objektiv, dva Hlada (enega v KBM pokalu), tazaresno pisto, žgoče sonce in Makaronarje – čisto pravo supermoto dirko. Pot domov je začinila utrujenost, rahla dehidracija, sparjenost možganov zaradi peturnega stanja na soncu in kolona vozil s smeri Krško. 20 km/h na uro. Domov se pač vračajo tudi dopustniki.

Tako nekako se zaključuje glavnina mojega letošnjega dopusta. Uradno pričnem z delom šele tretjega septembra, a me ta teden čaka veliko dela. Tega bom na srečo lahko opravila doma, kar je tudi bonus svoje vrste. Naslednji konec tedna romamo v Misano na dirko Moto GP. Tretjega se mi bo na vratih narisal tudi malar, ki bo v red spravil zgornje nadstropje hiše – poflikal knauf na stropu in pobelil stene. Po tem se lahko lotim prenove dnevne sobe in formulacije jedilnega kotička – res se ne spodobi, da še vedno bivam s 50 let starim pohištvom moje babice. Ikea vabi, nucam kombi.

 

P.S.: Eh…stenske luči sem pozabila všteti v ceno prenove zgornjega štuka. Klinac.