Lenoba

Zabušavam. V zadnjem tednu sem si brezkompromisno zaslužila naziv najbolj lene blogerske lenobe daleč naokoli.

Ali pač? V zadnjem tednu sem se vsaj trikrat spravila k pisanju, pa po napisanem odstavku ali dveh ugotovila, da spisano vsebuje preveč sladkorja, je neprebavljivo in tudi nezdravo za širšo okolico.

Ta konec tedna sem želela slikovno dokumentirati podganje-pasje-medvedji izlet na vrhniško Planino, pa me je premagala lenoba (ali pa zdrava pamet) in sem fotoaparat pustila doma. In uživala. (in švicala kot konj, a to pustimo za drugič..ali še raje pozabimo v celoti)

Na včerajšnjem tandemskem moto izletu sem pod sedežem švercala aparat. Uporabila ga nisem niti, ko sva lenobno posedala na kavi v Bači (opomba: primorci se učijo - tudi pri njih je mogoče dobiti čisto zelo dostojno veliko porcijo bele kave). Sicer pa – uporabite domišljijo:

Baška grapa je še vedno razkopana

Na Soriški planini je še vedno sneg.

Na cesti s Sorice v Bohinjsko Bistrico je še vedno šoder.

Gore so še vedno zasnežene in razgled je še vedno fenomenalen.

Pica v piceriji Ema malo stran od jezerca je špica.

Sonce spet pribija kot se šika.

Ob priliki sem prvič nase nataknila nove TCX-ove škorenjce – kopito je definitivno preozko za moja stopala in škorenj je v celoti malce manj pozorno domišljen, zato je na nekaj mestih žulil in grizel (ali pač ni namenjen tetam s tako odmerjenimi meči kot so moja) …in v 200 km tudi skoraj pogrizel.

Nova želva provided by Dragi je fletna in fajn..človek bi si sicer takole med vožnjo po ozki zrukani cesti baške grape mimo tistih starih rjastih odbojnih ograj in po sredini ceste vozečih lokalcev zaželel še ščitnik vratu in tilnika, pa želvo ki pokriva tudi trtico pa… še kaj..

in?

MM je zelo zadovoljna.