Motocikli za začetnike

Razmišljam

Ker me je v to prisilila neka določena serija modrecev – baje je zdravo.

Sicer pa se mi to zadnje čase dogaja bolj poredko.

Razmišljanje namreč.

Skratka. Zopet razmišljam o motociklih in zopet v to vpletam ženske (ok ponucala jih bom za izhodišče, da bo zadeva bolj poetična..al pa kej), čeprav te v tej tematiki po mnenju mnogih tapravih moških, nimajo veliko početi. Morda občasno splezati na zadnji sedež motocikla ali kolena svojega frajera. Ali pa na gume natakniti grelce in z mehko brisačko pivnati potno čelo jeklenega jezdeca pobesnelega dirkalnega izstrelka. Ali pač nekaj v tem smislu.

Eniuej…

Če je tem taistim frajerjem prav ali pa ne, si dame in damice danes privoščijo tud kaj več. Ne vse, marsikatera pa. Voziti motocikel recimo.

Začetniški križi in težave pa niso izbirčni in so zelo nepozorni na spol tistega ki vstopa v svet motociklizma. Unega tazaresenga, ko med vožnjo sedimo tik za rezervoarjem za gorivo in v roki držimo krmilo.

No, tako kot fantje, se tudi dekleta na tej točki sprašujejo kateri bo najprimernejši?

In če damam in damicam modrijani in modreci najpogosteje svetujejo drobne motocikle z nizko nameščenimi sedeži ter malo konjskimi močmi, …ker bi se reve uboge na motociklu s preveč konjiči sicer utegnile razleteti na prvem ovinku, je debata o primernosti motocikla za fantine vedno in povsod omejena na številčnost konjušnice dotičnega motocikla.

Kako šovinistično mar ne?

Predvsem pa neizmerno butasto.

Če v obzir vzamemo dejstvo, da so dandanes skorajda vsi motocikli v svojih sposobnostih popoln overkil, se razštelan začetnik brez težav razčesne s prav katerimkoli motociklom – ne glede na številčnost konjušnice. Več možnosti za rešitev iz krizne situacije pa bo imel, če bo sedel na motociklu, ki odpušča napake in ga voznik lažje obvlada.

Smiselno?

Spol ima pri izbiri primernega motocikla samo tako pomembno vlogo, kot je njegov vpliv na fizionomijo in koordinacijo posameznika. Skratka – ohlapno. Sploh v času, ko se mularijo odloča za prvi motor – tam okoli 18. ali 20 leta, ko so vsi po vrsti (razen kakšne izjeme) tako ali tako žgoljavi in v glavi pritegnjeni v napačno smer. Gas bodo odpirali preveč v vsakem primeru. Morda ne v prvem tednu, brez dvoma pa vsi na koncu prve sezone – ko bodo prepričani, da so že tazaresni motoristi.

Torej.

Na kaj bodimo pozorni pri izbiri pravega začetniškega motocikla?

Predvsem na začetnika.

Seveda naj bi bilo vsem jasno, da dvometrskega začetnika in meter in čevap visoke damice ne bomo tlačili na enak začetniški motocikel.

Vožnja motocikla je za vse ljubiteljske izletniško uživaško usmerjene (da tudi wannabe rosiji, ki nikoli niso stopili na sveto zemljo dirkališča, sodijo v to skupino) izrazito subjektivna zadevščina. Temu primerno subjektivna in intimna zadeva je tudi izbira prvega motocikla.

»Svetovalci« se ob modrovanju o primernosti motocikla vse prepogosto opirajo na lastne izkušnje namesto, da bi se opremljeni z njimi poizkušali vživeti v kožo začetnika. Tako marsikdo pozablja, da nimamo vsi enako dolgih nog in enake moči. Manjko moči in dolžine nog sicer z izkušnjami zelo učinkoviti nadoknadimo, a začetniki s prepolnimi glavami skrbi kje se izklopijo smerniki, ki vozijo zavoje s filozofijo »petkrat popravim pa bom skozi« (by Anubis), se ne bi smeli bosti s takšnimi preglavicami.

Prepogosto so deljeni nasveti: »Če sem jaz, boš lahko tudi ti..«

Kar je sicer v grobem res, a po nekaj letih izkušenj, preveč radi pozabljamo kako zoprno je bilo v prvi sezoni ne doseči do tal z obema nogama in kako zelo smo se namučili med manevriranjem na mestu.

Masa, okretnost in višina motocikla naj bodo primerni fizionomiji posameznika. Začetniku pod nos ne rinite nečesa 600-kubičnega ali celo litrskega s skoraj 200 kilogrami (ali več), samo zato, ker ste tudi sami začeli na takšnem motociklu. Štorast začetnik na pretežkem ali preokornem motociklu se bo popolnoma po nepotrebnem prevračal na križiščih in med manevriranjem ter paral živce sam sebi in okolici. Pa še veselje do motociklizma mu lahko splahni.

Ljudje se med seboj razlikujemo tako po pestrosti in količini izkušenj, kot talentu za obvladovanje motocikla. Začetnik z močno bazo izkušenj drajsanja na mopedih ali skuterjih bo mnogo lažje obvladal težji ali nekoliko okornejši motocikel. Zavedajte se tudi, da masa motocikla ne pogojuje okretnosti motocikla v popolnosti – pač pa geometrija motocikla (zvrst) in razporeditev te mase. Malce težja endura je mnogo okretnejša kot lažji superšportnik, njeno široko krmilo pa omogoča odličen nadzor nad motociklom – medtem ko je SS v mestu lahko živa muka, saj je lahko štorast kot slon v štacuni s porcelanom.

Tudi pri višini sedeža »nižje je boljše« ne velja absolutno. Tisti začetniki, ki so vajeni motoriziranih dvokolesnikov in niso obsedeni z idejo da sta za stabilnost motocikla poleg dveh koles obutih v pnevmatike potrebni še dve nogi, bodo morda bolj zadovoljni na okretnejšem motociklu z nekoliko višjim sedežem, saj utegne takšen motocikel med manevriranjem povzročati manj preglavic kot težak in okoren model z izrazito nizko nameščenim sedežem.

note: sorazmerno nizki sedeži SS modelov so zavajajoči saj je krmilo nameščeno nizko in položaj za njim vozniku »požre« marsikateri centimeter nožic.

Ugotovili smo torej da mora ime i primeren začetniški motor skromnejšo, predvsem pa ugodno razporejeno maso ter primerno geometrijo, ki omogoča dobro vodljivost motocikla. Sedež je lahko malce višji če je položaj za krmilom pokončen in če masa motocikla manjša.

Kaj pa zavore?

Tudi ustaviti se je treba varno mar ne?

Vsi do popolnosti izpolnjenji zgoraj našteti pogoji bodo popolnoma neuporabni, če motocikla ne moremo ustaviti varno. Zavore motocikla morajo delovati brezhibno, med zaviranjem pa mora motocikel ostati miren in nenervozen. Sicer se začetnik utegne prestrašiti in že imamo odličen recept za katastrofo. Pojem dobrih zavor je izrazito raztegljiva zadevščine. MM ima rada ostre zavore, ki ugriznejo močno in odločno takoj, ko stisnem ročico. A takšne zavore so lahko en sam hudič za nevajenega začetnika, ki se bo v kritični situaciji ustrašil (in bo se, verjemite) in z vso močjo stisnil ročico (prednje) zavore. Veselje tistega dne se bo v trenutku zaključilo, saj bo nadebudni zavirač skupaj z motociklom končal na tleh.

In agregat..oziroma motor (kakor vam je pač dražje)?

Končna moč in navor sta v mojih očeh pri motociklu za začetnik v veliki meri nepomembna zadevščina – delno zaradi zgoraj že zapisanega, delno zato ker je dandanes mogoče preprosto in brez težav omejiti moč agregata in zagate s preštevilno konjenico je rešena.

Pomembnejši je značaj motorja.

Danes najpogosteje izbiramo med dvo in štirivaljnimi motorji. Rukajočih enovaljnikov v cestnih motociklih se pogosto (izjeme seveda so in prav dostojno potrjujejo pravilo) izogibajo tudi proizvajalci, trivaljnike bo potrebno iskati z lupo.

Štirivaljniki največjo moč in navor praviloma dosegajo v višjih vrtljajih imajo manj negativnega navora oz. zavornega učinka agregata ob zaprti ročici plina, zato manj sunkovito podajajo navor. Dvovaljniki radi brcajo in skačejo ter so bolj sunkoviti v podajanju moči – primerjave so seveda smiselne znotraj posameznega segmenta motociklov.

Po mojem mnenju je štirivaljnik primernejša izbira za začetnika. Sploh če ta nima popolnoma nobene izkušnje z motoriziranimi dvokolesniki. Začetnikom se namreč (vedno in povsod in sploh brez izjeme in nihče me ne bo prepričal v nasprotno) dogaja, da pretrdno držijo ročico za plin – ta pa se odziva tudi na neželene premike – takšne, ki nastanejo takrat ko nervozni začetnik pelje skozi luknjat logaški drevored. Brcajoč in rukajoč dvovaljnik bo v takšnem primeru prav tečen.

Začetniki so hecna bitja – v sedlu pogosto presneto hitro postanejo pogumni, še hitreje pa se na smrt prestrašijo in splašijo do te mere da v sedlu motocikla okamenijo. Zalo učinkovito sredstvo za plašenje začetnikov je zapiranje plina v zavoju – na dvovaljniku. Zaradi velike zaviralne sile motorja se lahko kaj hitro zgodi da voznik v sedlu dobi občutek da se bo lahek in okreten motocikle ob zaprtju plina v zavoju prekucnil. Praviloma bo sledilo panično zaviranje in …šment.

Seveda se vedno in povsod najdejo izjemni ali pa samo malce manj zategnjeni začetniki ki nimajo težav z višjimi, težjimi motocikli z brutalnimi zavorami. Ljudje smo različni. Tako bomo na cesti srečali začetnike z neizmerno velikim občutkom in talentom za vožnjo motocikla in stare mačke, ki kljub prevoženim nekaj 100.000 kilometrom še vedno ne vedo za kaj v resnici gre.

Tako. Obljubljam, da se v naslednjih 12ih mesecih ne bom lotevala tematike motociklov za začetnike..