Tridesetletnica s psom

Zadnji mesec imam smolo, da sem iz dneva v dan deležna več vpletanja v debate, ki se tičejo mladičev. Človeških that is. Zakaj jih imamo oziroma (bog ne daj) nimamo. Pa tudi to kako jih vzgajati in kakšna je njihova prihodnost (shoot me now please)

Skratka.

Odločitev za potomca je v mojih očeh vsaj tako intimna zadeva para kot seks. Ali morda bolj. Odvisna je od finančne baze, stanovanjskega vprašanja, službe, trenutne emocionalne klime v razmerju in pripravljenosti para, da se posveti mladiču.

Ker za mladiča čas, denar in energijo »žrtvujejo« prav njegovi starši (če je ne, naj raje kupijo zlato ribico v čednem akvariju – kjut so, res) me debate, ki namigujejo, da je potomce imeti skorajda državljanska dolžnost vsakega kolikor toliko trdnega heteroseksualnega para, »rahlo« begajo. Sploh ob dejstvu, da država in civilna družba presneto kilavo skrbita za potomce svojih podanikov, mularija v urbanem okolju pa je za večino ljudi moteča ne glede na to kako lepo vzgojeni so mulci.

Starši se tako bockajo in bojujejo s premajhnimi prihodki, stanovanjsko in časovno stisko ter pritiskom družbe, a kljub temu taista družba meni, da si pari brez otrok zaslužijo nekaj »vzpodbude« – ponavadi v obliki takšnega ali drugačnega javnega soljenja pameti in stigamtiziranja.

Najbolj prisrčno je tisto, ki se obeša na ženske, ki so opravile splav (vsaka iz popolnoma intimnega razloga, ki se tiče točno nikogar) in tistih, ki so si (iz bog ve katerega, spet popolnoma zasebnega razloga, ki se ne tiče nikogar) omislile psa ali mačko.

Medtem ko se na moške obešajo predvsem matere in babice…se je na ženske spravila kar cela civilna družba - očitno smo malce bolj trdoglave in rabimo več prepričevanja, zato prav nihče ne varčuje z očitki. Tridesetletnice brez otrok in takšno ali drugačno kariero so rak rana današnje družbe.

Ne alkoholizem.

Ne bizarno pokvečen kapitalizem.

Ne apatičnost mladine.

Ne upad vrednot.

Ne plehkost.

Ne egoziem.

Ne pomanjkanje spoštovanja do sočloveka.

Ne…tridesetletnice brez otrok s psom ali mačko.

Mimo dejstva, da nas brez potomcev čaka precej klavrna starost, sicer ne gre. Pa vendar – si jih zaslužimo, glede na to kakšen odnos gojimo do družin z otroci?

Figo.