Improvizacija je fajn

Včeraj zvečer sem dokončno zakoličila svoje prepričanje, da so recepti brez improvizacije en velik klinac in beda. Z nekaj improvizacije mi je namreč uspelo spečt precej soliden kos kruha. Mi iz hepi – male radosti velikih mojstrov.

Očitno kot kuharica rahlo napredujem (a se ni za bat, da bom kdaj kuhala resnično užitno hrano). Enako velja (tisto o napredku) za moje frizerske sposobnosti – danes sem namreč temeljito oskubila Malega Psa, ki je že nekaj časa hodil po lastnih nožnih kocinah. Polovica psa je tako romala v smeti, medtem ko se druga polovica trenutno skriva pred sosedovimi mačkami, ker ve, da se mu bodo smejale še cel naslednji teden.

Tadrugi Veliki Pes je trenutno še v rokah brivca, ki pa se je odločil, da bo zadevo izpeljal the hard way – s škarjami, ker the easy way z brivnikom preprosto ne gre. Predvidevam, da bosta friziranje končala nekje do srede.

Pamž izvaja opoldansko imitacijo morske zvezde.