o čefurkah in njihovih otrocih
Mikroedicija je bila v prvih treh mesecih kuhana in pečena v culi. Ker je bilo tako več miru in ker je imela Jorz Truli hkrati tudi proste roke in neoviran radij in teren sprehajanja. Psi, mama in dete hvaležni za culo. Ker je praktična, se brez težav stlači v ruzak, se opere v pralnem stroju in ker se otroški hrbtenica in kolčni sklepi v njej pravilno razvijajo.
Dete še danes rada vtaknem v culo. Kompaktno, ne več raztegljivo, pa tudi drugače umetelno zavozlano – a kljub temu culo. Bombica ima dobroh 11 kilogramov in moje roke je ne zmorejo nositi več kot 15 minut preden se posušijo in odpadejo.
Danes sva tako šibali v bližnjo vukojebinško trgovino v katero z našim megalomanskim offroadarskim vozičkom ne moremo, ker je pač premajhna.
In, out in nazaj domov pelat psa na sprehod. Prav tako v culi.
In prav fletno je, ko naju na cesti ljudje čukasto gledajo in moja ušesa ujamejo nekaj o čefurkah in njihovih otrocih v culah.
Penny for my thoughts?
Zakaj si se pa preselila v tako zahojene kraje. Če bi bila v Ljubljani bi imela pa voziček že zastarel
PS Tvoja Mikroedicija ima točno 2kg manj (in tudi dve leti in pol manj) od našega škrata. Ti ne zavidam nošenja.
Ljubljana ima druge minuse. To tu me zabava
A nisi navajena od laufanja? Na vasi so vsi mal čudni, one way or the other
well..
..
bi morala bit, a ne
v bistvu je vseen jajc ali je vas ali naša mala metropola – znanka je tako bila deležna “mami, a so tistle cigani?” by somebodyelses kid
“K pr cahanih!”
Meni so pa te cule kjut. Pred nekaj dnevi sem videla fotke od enega igralca, ne vem imena, ki je imel hčerkico v culi. Ampak priznam, me je vedno strah, ko pomislim … In če cula poči? Ne more, kajne?
ni šans da poči, če ni šivana iz več kosov.
če lahko v rjuho zaviješ truplo moža in ga odvlečeš po stopnicah do avta, potem bo ena gosto tkana cula držala več kot enega pamža, pa čeprav je tako kot naša Mikroedicija.
p.s.: sej bi nalimala fotko Šefa s Pammžo v culi, sam se ne spodobi