O elektirčnh vozičkih, SUV-jih (spet) in Tokiu
Čas moto slaonov, ki bodo postregli z novostmi prihodnje sezone je tud. Tokijiski salon, znan predvsem po tem, da je na njem med serijskimi modeli prihodnje sezone mogoče videti tudi pravo poplavo študij, konceptov in vseh sort zadev »to be«, je za nami. Čakamo Eicmo v Milanu.
No, čakajo.
MM je letos več simpatij namenila japonskemu salonu. Ker sem si tokrat zaželela nekaj malce boj eksotičnega in ker menim da Evropski saloni stopicajo na mestu, proizvjalaci pa ne vedo kaj ponuditi – megakrižarja, hipersupermoto hibrida, supertruperhajper športnika?
Skratka, Japonci po svoje. Letos so predstavili celo serijo čisto zaresnih študij in predserijskih modelov s pogonom na vodikove celice (or watever) ali elektriko. Ti naj bi v letu ali dveh končno prišli tudi na evropske ulice – po Tokiu baje vijugajo že nekaj let, njih vozniki pa ne izgubljajo popolnoma nič časa z razmišljanjem, kaj se na oni strani luže dogaja naciji kavbojev in kaj bo ta ušpičila. EU meni, da je zdravo, če se njeni rezidenti sekirajo in izgubljajo živce, medtem ko cene nafte skačejo allover
Hvala bogu torej za štrom-vozičke, si reče človek in zadovoljen počoha svojo ekološko zaves - če bo cena ugodna, enega pripeljem v
domačo garažo. Da bo svet lepši in čistejši, jaz pa bom lahko še naprej špalarl noge.
Ali pač nekaj v tem smislu.
Skratka, zadevščina je v današnjem svetu, ki bolj kot travo in listje, pozna pleh in asfalt, zagotovo dobrodošla razbremenitev okolja. S pravim pristopom bi mestna središča, ki se v zadnjih letih bodejo s prevelikimi izpusti strupenih plinov in jim ne bo uspelo zadovoljiti normativom EU, stvari rešila tudi tako – s spodbujanjem simpatij do uporabe dvokolesnikov na električni pogon.
Seveda se pri nas možje s kravatami rešitve problema raje lotevajo na mnogo manj kreativen, pa zato zelo Slovenski način – zaračunali bi. Vstop v center mesta. Tudi gorivo bi dodatno obdavčili. Nikakor pa ne uredili mestnega prometa, da bi bil ta vsaj delno uporaben, če ne že znosen. Mož in žena v službi naroda ne moti vse večje število gigantskih avtomobilov s štirikolesnim pogonom, ogromnimi agregati in popolnoma nerazumna raba teh – do kafiča in nazaj solo, ker sem sajberkul. Pustimo vozniško kulturo za trenutek ob strani, ker ta kljub svoji poraznosti tokrat ni na tapeti. A tako kot pri vožnji pod vplivom alkohola, ki vsako leto terja preveč življenj, pa jo v svoji okolici kljub temu toleriramo, ker ste jo naredili družbeno sprejemljivo (MM manifestira nično toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in kemijskih zvarkov) – prav tako je strašansko kul, ko se popolnoma zdrave persone za migracijo z enega konca ulice na drugega uporabijo prej omenjeni 3 tonski SUV s 4-kolesnim pogonom.
Pa bi človek mislil, da je problem samo v ljudeh, ki jih srečujemo na cesti. So pač preveč zaposleni z vsakodnevnimi opravki in življenjem nasploh, da bi iskali alternative kako rešiti planet. A so za razmišljanje očitno preveč zaposleni tudi majstri v parlamentu – mopede in motorje na eko-prijazen pogon, pravijo, bodo obdavčili kar enako kot tiste na bencin.
Superca.












hej!!! štirikolesno gnane zadeve so sajberkulske pa pika..v mesto pa res ne sodijo..
seveda so.
( The car might slip on a weat leaf or something)
in seveda ne sodijo.
Še dobro, da si “ablast” sami volimo, al kako že …. emigration sounds vse bolj vabljivo!
mnja…
čeprav dvomim, da je kje drugje bistveno bolje, ko potegneš črto.
ampak jamrat je treba mal, da ne pridemo iz vaje
ah, drugje je zmer bolje .. dokler od daleč gledaš
Sam, NZ me je kr dobr prepričala tud v živo .. bi blo za razmislit!!
mislim, da skoraj ne poznam človeka, ki ga ne bi vleklo tja v nekem obdobju življenja.
jaz sem mela celo serijo priprav za specializacijo tam ….eh, ja…nostalgija
A ne de, je neki tam na drugi strani sveta!!
maori in kiviji definitivno. da dober rugbi