Bohinjski podvig

 

Ker mi je gorenjska izrazito pri srcu še iz kolesarsko enduraško-krosističnih časov (Gorenjci in Gorenjke pa malo manj), sem se danes ob sedmih zjutraj napokala v avto z namenom, da nekoliko popestrim svoje “treninge” in šibala v Bohinj. Tekanje je bilo sicer na sporedu v petek, a je odpadlo zaradi pestrega delavnika. Včerajšnjega večernega termina sem se z velikim navdušenjem izognila (iz že omenjenih razlogov), ko mi je kapnilo, da ni nikjer zapovedano, da se moram držati izključno ljubljanskih tras.

Poti okoli jezera je približno 12 kilometrov. Zanjo sem porabila uro in 20 min. Nekaj minut (točno tri in četrt) sem jih izgubila v kemičnem WC-ju v Zlatorogu (nujno lulat, ne vem zakaj nisem šla doma), nekaj med navigiranjem, ko sem iskala smrdljivi most čez Bohinjko v kampu, nekaj med lezenjem čez hudourniško strugo in nekaj med čukastim buljenjem v rdečo veverico, ki je zašibala čez pot nekje pod Vogarjem. Trasa je fantastična – večina poteka po senci in tik ob vodi (čista poezija za nas, slabo udomačene in obupno socializirane osebke), določeni deli pa so kot nalašč za razmigavanje gležnjev. K sreči tokrat nisem pokasirala zvina, kar bi lahko označila za velik dosežek glede na pretekle izkušnje.

Prihodnji konec tedna se sicer obeta nočni tek na Bledu, a se mi prav simpatično muzajo Tamar, Vrata in dolina Krnice.

_dsc0127-large.jpg

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s