Sobotni makadamski foto shoot

dsc_8480.jpg

Soboto, kot sem omenila, sem ponucala za popoldansko lenarjenje. Dopoldne pa za službene obveznosti. Z Mr. S sva poslikala Hondinega Varadera 125, čeprav se je priložnostni fotograf zmrdoval nad urnikom in lokacijo. Ura, čeprav malce pozna, se na srečo ni izkazala za napačno, lokacija pa za malce bolj primerna za 600 in več kubične motocikle, ki gredo v klanec nekaj več (omembe nevreden drobiž, resno) kot 80 km/h. Kajti mali Varadero je iz sebe stisnil samo toliko in čisto nič več. Je brez dvoma prvi motocikel – koliko9r se poznam pa po vsej verjetnosti tudi edini, s katerim sem se na Rakitno peljala brez da bi z sekundo spustila do konca navito ročico za plin. Zadeva pač ne gre »nikamor«. No, je med bolj počasnimi. Končna hitrost je 110 km/h in pika. A ker smo odrasli in se zavedamo, da gre v tem primeru pač samo za 125-kubičen motorček v precej konkretnem kosu pleha in plastikeu, hkrati pa vemo, da hitrost ni vse, česa drugega temu motociklu niti ne morem očitati.

 

Je pač pretežak za svoj mali dvovaljnik. Sicer pa je presenetljivo udoben, okreten kot se za motocikel te kategorije spodobi in zgleda presneto resno. Čisto zaresno pravzaprav, saj je po gabaritih »taman« za Mojo Malenkost. Iščoč (se tako napiše) primerno lokacijo, sva se s priložnostnim fotografom zapeljala po makadamski cesti pod Krim (Gor nisva lezla, ker je bil moj strah, da na tla položim motocikel, ki ni v moji lasti, prevelik – valjanja po tleh smo navajeni še iz časov kolesarske kariere.), nato pa sva se spustila na drugo stran hriba in prišla po prijetni vožnji čez slikovit gozd, malo pred Iškim Vintgarjem. In če se motor ni pretirano izkazal na asfaltu, je motocikel toliko prijetnejši na makadamu. Neškodljivo prijeten, lahek in nezahteven – prednje kolo ima nameščen samo en zavorni kolut, a zato zadnja čeljust toliko konkretneje grize v kolut, kaj je prišlo popolnoma prav na makadamskem spustu. Za takšnole lahkotno dopoldansko bluzenje po makadamu je kot naročen tale Hondin malček. Vzmetenje lepo požira neravnine, a tudi med ostrim zaviranjem na prednjo zavoro ni črevasto. Presenetljivo. V dolini sva našla tale simpatično lahkoten kolovoz, kjer sva posnela par fotografij.

dsc_8403.jpg

Popoldne sem premišljevala komu bi mali Varadero najlepše nesel rit v Beli Svet. Morda začetnicam, ker je kilaža voznika pri zmogljivostih njegovega agregata pač ključna zadeva, ki želijo narediti prve korake v svoji popotniško pustolovski moto-karieri. Za navajanje na vse vrste cest, za utrjevanje riti in skakanje po vsakodnevnih opravkih. Vse to bo tale Hondin mali Varadero opravil z odliko. Požrl bo malo bencina, bo udoben, nezahteven in vsestranski – odličen prvi sopotnik na prvih izletih na vseh vrstah cest – z malimi in velikimi luknjami, makadamih in urejenih kolovozih, če bi to njegovega voznika oziroma voznico to utegnilo zanimati. Bo odličen predhodnik Honde Transalp.

dsc_8493.jpg

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s