Pešaki

»Ne upajo,« me je presunilo oni dan, ko smo izvedli za veliki plan naše ljube vlade, ki grozi da bo zaprla vsa večja slovenska mesta in vanj spustila samo še pešče, kolesarje in konjske vprege. Pa tiste, ki so bodo lahko privoščili 50 € dnevne takse za obisk mesta.

Nostalgično. Kot v času Franca Jožefa, ko je populus po Ljubljani hodil peš ali pred seboj porival cizo – peljali so se samo pravi veljaki. »Ah, naj že zaprejo ta presneti strogi center mesta in dajo mir,« si misli človek, pa ga nato med branjem predloga prometne ureditve skorajda sune kap – ena izmed cvetk omenjenega predloga je, da naj bi se v prestolnici vršilo strogo omejevanje prometa (razen za tiste, ki imajo polne…žepe, seveda) na celotnem območju znotraj avtocestnega obroča prestolnice, ringa ali obvoznice – kakorkoli vam je ljubše. Pa sem malo pobrskala po straneh ministrstva za okolje in prostor.

Predlog je bil v mediji najprej predstavljen kot preblisk sad ministrstva za okolje in prostor ter gospoda Radovana Tavzesa. Ta namreč meni, da bo dnevna taksa za vstop v mesto z avtomobilom v višini 50 € ljudi zagotovo vzpodbudila k uporabi javnega potniškega prometa. Nekdo se je zopet spomnil novega načina polnjenje državnih žepov, je bilo slišati za šankom ob kavi.

Resnica je nekoliko drugačna, pa zato nič bolj prijetna. S strani EK je bila Slovenija opozorjena, da še ni sprejela ustreznih ukrepov v obliki operativnega programa, s katerimi bi zagotovila, da zaradi koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku v rokih, ki bodo določeni v reviziji Direktive o kakovosti zunanjega zraka (predvidoma od 1. januarja 2010), na območju slovenskih poselitev ne bo več čezmernih obremenitev. Oziroma po domače: Bruselj nam je pred časom zabrusil, da premore Slovenija na nacionalni, regionalni in lokalni ravni preusran zrak. V bistvu ga je že leta 2005. Uredba EU je namreč za leto 2005 predvidevala postopno znižanje mejnih vrednosti, a je bilo ugotovljeno da bo izpolnitev zahtev težko dosegljiva. Zadevo je treba seveda urediti. EU in E komisija sta postavili nov rok – začetek leta 2010.

 

Direktiva 96/62/ES o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka in Direktiva 1999/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku določata, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da koncentracija delcev PM10 v zunanjem zraku po 1. januarju 2005 ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

poziv EK k pripravi programa

delci PM10 v zunanjem zraku dnevna povprečna vrednost letna povprečna vrednost

mejna vrednost 50 μg/m3 40 μg/m3

število dovoljenih preseganj 35

sprejemljivo preseganje 40 % 16 %

 

rok za doseganje mejne vrednosti 1. januar 2005 1. januar 2005


A zakaj bi šlo leta 2010, če ni šlo pred petimi leti, ko se je na naših cestah prevažalo manj pleha?

Po zastavljenih normativih imajo težave z onesnaženjem zraka čisto vse članice EU razen Irske. V Sloveniji so kritična tri območja – Maribor z okolico, ki poseka celo Ljubljano in njeno ožjo periferijo ter širše okolice Nove Gorice. Načrti in normativi, ki smo jih dobili iz Bruslja pa so označeni kot »težko dosegljivi« in »preuranjeni« Kako se bo vsaka članica EU lotila reševanja težave je v njeni pristojnosti – evropska komisija je podala le nekaj predlogov. Med njimi se je znašla tudi zloglasna 50-evrska dnevna taksa za vstop v mesto, ki je v preteklem mesecu pogrela kar nekaj krvi in naježila nekaj las. V kolikor se boste počutili bolje, če ta ne bo stopila v veljavo jutri, vas lahko pomirim – vsaka od članic EU jo bo uvedla samo in le, če vsi ostali predlagani ukrepi evropske komisije ne bodo zalegli in naš usran zrak tudi leta 2010 ne bo zadovoljil zgoraj zapisanih normativov. Če je zaradi krajevno specifičnih disperzijskih značilnosti ali neugodnih klimatskih razmer ali čezmejnih vplivov onemogočeno doseganje mejnih vrednosti se lahko rok za doseganje teh mejnih vrednosti podaljša do največ treh let po uveljavitvi revidirane Direktive, če je država članica izvedla vse ukrepe na državni, regionalni in lokalni ravni. Čisto za intermezzo in ob vtisu, ki ga posameznik dobi ob vožnji skozi s plehom zabito mestno jedro prestolnice, je zanimiv podatek, da področje Ljubljane še zdaleč ni najbolj kritično v količini usranega zraka, ki se vali nad njim – več kot še enkrat več svinjarije v zrak namreč spustijo Štajerci v Mariboru.

Ob vsem tem modrovanju in ugotavljanju, da dnevne migracije povzročajo največ onesnaženja (in ne tranzitni promet – zanimivo*) pa ni rečene niti besedice o dvokolesnikih na motorni pogon – mopedih, skuterjih in motociklih. In če ACEM – evropsko združenje proizvajalcev motociklov, že nekaj let intenzivno opozarja na eksponentno naraščanje prometna in rešitev ki bi jo nudila pogostejša raba dvokolesnikov na motorni pogon – vsaj v letnih časih ki to omogočajo, se tega mrtvo hladno ignorira. Dvokolesniki na motorni pogon so zaradi manjših prostornin pač manj gorivno požrešni in brez dvoma zasedejo mnogo manj prostora na mestnih ulicah. Kar seveda pomeni tudi večjo pretočnost in posledično manjše onesnaženje zraka, saj je stanja in čakanja v kolonah manj. In ker se v avtomobilih najpogosteje še vedno vozimo v solo izvedbah – torej ena oseba na vozilo, prav zares ni razloga, da bi motorizirane dvokolesnike odrivali na stran kot neprimerno alternativo prevoznega sredstva. A naši ljubi državni uradniki na ministrstvu za promet, pa tistemu za notranje zadeve in celo tistemu za okolje in prostor so prezaposleni z bockanjem z nekaj problematičnimi osebki, ki svojo nedofukanost sproščajo na motociklih in na cestah ter (več kot očitno) uživajo ob ideji, da bodo državljanom ponovno popestrili življenje z zaračunavanjem nerazumno visoke takse za vožnjo po mestu. Za dostavo otrok v vrtec in domov. Za dnevne opravke, skok na sodišče – ker se Slovenci pač radi pravdamo, za pregled pri zdravniku ali obisk družinskega člana ki leži na kliničnem centru v prestolnici. 50€ za obisk bolnika na kliničnem centru in svinjsko visoka parkirnina v tisti fensi zadevi, ki se imenuje Parki Raj – stoji poleg kliničnega centra in naj bi rešila vse težave s parkiranjem na Zaloški cesti.Right! Ste vedeli, da bi se delavec z minimalno plačo lahko v mesto peljal lahko točno desetkratna mesec in si ob tem vsakič privoščil kavo ali kapljico goriva? Kajti po desetih obiskih bi v denarnici ostalo točno 23 €. Pod pogojem, da bi država velikodušno častila hrano, najemnino, gorivo ter vse ostale življenjske stroške, seveda.

Ob vsem tem trudu za zmanjšanje onesnaženja Slovenci še vedno plačujemo čudno visoke zavarovalnine za motocikle in skuterje in enako visoke cestnine kot avtomobilisti – prav tako mrtvo hladno kot avtomobiliste pa nas bodo očitno tudi izgnali iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice. Pa ponudili čisto nobene alternative, kajti nadgradnja infrastrukture mestnega potniškega prometa pač stane, ubogi državljani pa imajo že tako nizke plače in si tega pač ne morejo privoščiti.

*lifranje tranzitnega prometa na železnico bi sicer rešilo skoraj tretjino problematike usranega zraka, a o reševanju te težave je bilo v medijih zaslediti bore malo. Upam, da mojstri kuhajo rešitev na skrivaj in nas bodo za naslednji Božič prijetno presenetili.

Noat!

Advertisements

2 komentarja Dodaj komentar

  1. cyc pravi:

    9mm edina opcija.

    Dobro spisano. 🙂

  2. Schnuy pravi:

    a ne..tudi meni se vse bolj dozdeva. 😀

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s