Spam

Danes seme se zalotila pri nečednem dejanju. V službenem času. Tako zelo nečedno je bilo to moje dejanje, da sem ga mlela še v avtu na poti domov.

Med brskanjem po spletu sem na spletnem forumu med precej nagnusno navlako zasledila čeden zapis razmišljanja neke damice. Simpatično oseben in čustven. Tematika njenega zapisa ni pomembna. Vsaj ne za moje vrtanje v samo sebe ne.

Ob prebiranju dotičnega besedilca me je namreč spreletela prav nagnusna misel – zakaj hudiča se sploh trudiš, če je popolnoma jasno, da bisere mečeš svinjam, ki z njimi ne vedo kaj početi. Požrle jih bodo in posrale kot vso ostalo sranje, ki se jim prikaže pred požrešne gobce.

Ok, dramatiziram.

In ker sta me v zadnjih nekaj dnevih prav prijetno presenetila še dva osebka, sem začela vrtati, če morda nisem preveč navajena na podpovprečnost imbecilnost današnjega sveta in jo več kot očitno sprejemam kot nekaj popolnoma samoumevnega, čeprav se v njej ne znajdem. Tako zelo, da se mi zdi prisrčen izliv misli neke dame popolnoma brezvezna zadevščina, ki ne sodi na spletni forum.

Sem snobovska?

Sem navajena, da vsi producirajo preko kruca spacane misli in ideje in so le moji izdelki (taki ali drugačni) sprejemljivi?

Nisem.

Konec koncev cenim svoje sodelavce (no, polovico njih), starše in prijatelje. Vsakega v njegovi lastni domeni seveda. Kreativne ideje in posrečene rešitve drugih pa so me in me še vedno navdušujejo brez, da bi vzbujale občutek ljubosumja ali zavisti v meni.

Pa vendar sem malce razočarana nad seboj. No, za piko.

Ne strinjam se s svojim (na srečo trenutnim) globokoumnim prebliskom, da je iskren izliv misli stran vržen čas. V resnici menim, da je vsaka stvar, nekomu še tako nekoristna, dobra, če nekoga drugega spodbudi k razmišljanju. Vsaka stvar, ki posameznika potegne v kreativnost in lastno nadgradnjo, pa naravnost čudovita zadevščina.

Le zakaj me je torej spreletela grda misel?

Morda premalokrat vklopim funkcijo »ignore«, ko imam opravka s svinjami. Morda preredko počistim in presortiram arhiv dnevnega dogajanja in se v njem namesto koristnih zadevščin kopiči spam.

 

Empty folder “Spam”. Enter.

 

p.s.: vsem dotičnim se globoko opravičujem, čeprav v resnici niti ne vedo za moje umazane misli. Kesam se in posuvam s pepelom.

Advertisements

3 komentarji Dodaj komentar

  1. Onkel PEPE pravi:

    V pogojih, ko nam pretežni del energije požre pehanje za mesečno realizacijo, je izražanje v stihih malodane čudaštvo. Večina komuniciranja poteka v obliki pizdakanja na tečne pamže in nesposobne blagajničarke.
    Na srečo nam je On v svoji dobrotljivosti poklonil forume in bloge, kjer lahko pizdakanje razširimo tudi na policiste, vlado, kadilce in sorodne prasce. Zapisi v smislu »lepa furca« in slično so pa že čisto spodobna poezija.

  2. Schnuy pravi:

    glas modrosti me pomirja 😀

  3. Ivan Grozni pravi:

    En moj kolega s faksa je bil prepričan, da je vsako izločanje dobro in koristno. Ali je s tem mislil tudi na psihično izločanje, pa ni znano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s