Dim

Teta na poptevejevskem preverjenem ravnokar napoveduje prispevek o zagati v kateri se človek znajde, ko javno (jasno in glasno in z vsem pompom) oznani, da bo prenehal s kajenjem…a mu nato ne uspe. Predvidevam da – tako kot je v navadi, med oddajo ne bodo šparali s tistimi semi-bebavimi nikorete oglasi.

Eniuej.

Jorz truli te dni »praznuje« 10 mesecev (or so) brez cigarete. Za razliko ob splošnega (zmotnega ) prepričanja (ki se ga pogosto niti ne trudim spreminjat), s kajenjem nisem prenehala zaradi pamža, pač pa zaradi želenega rezultata (ta je bil precej optimistično zastavljen, priznam) na desetki lanskoletnega ljubljanskega maratona. Pa se do tega nisem privlekla, ker je načrte prekrižala Šnuja second edition. Precej posrečen splet okoliščin za Malo Šnujo, kajti koliko se poznam, vem da bi bila ta manj uspešen način motivacije pri prenehanju kajenja kot maraton.

..ok ne bom osvojila nagrade za najbolj predano in skrbno mamo tega sveta. Bite me! Bo ata skompenziral.

Eniuej, MM je lahko očitno več kot presrečna , da s prenehanjem ni imela resnih težav. Po nekaj nediscipliniranih dneh po datumu določenem za prenehanje sem se sama sebi zazdela strašansko bebava, ker se pustim mrcvariti nekaj trapastim drobcem smrdečega plevela zavitega v papir – podobno mnenje imam o vseh, ki se leta in leta »trudijo« prenehati, jim ne uspe in se zaradi tega sekirajo. Do obližev, žvečilk in ostalega sranja nisem prišla. Moja bebavost pred samo seboj je bila dovolj velika motivacija, da sem popolnoma prenehala v trenutku.

(Na podoben način tudi sicer rešujem večino svojih motivacijskih vprašanj in zagat.)

Pred letom dni sem na dan pokadila vsaj škatlico cigaret. Brez resno slabe vesti. Pred tem sem se tudi nekaj let intenzivno upirala namigovanju tedanjega frajerja, da bi bilo zelo dobrodošlo/zaželeno/ohinsploh fajn, če bi prenehala. Pa nisem. Zanalašč. Dokler me niso pustili popolnoma na miru in odločitve prepustili samo meni. In če danes niti pod razno ne bi sedela a mrazu samo za to, da bi lahko prižgala cigareto (in sem že v času, ko sem kadila prepoved kajenja v lokalih podpirala – osnova zakona je smiselna, realizacija pa malo manj), mi danes kaj takega niti slučajno ne pade pa pamet. Kljub dejstvu, da se danes zavedam kako zelo odbijajoč je lahko cigaretni dim, ki se zavleče v lase, kožo, oblačila in sploh povsod, se nad razvado ne zgražam. Je pač samo še ena od mnogih s katerimi se tolažimo iz dneva v dan. Ena mojih ljubših razvad zadnjih nekaj let sta bili kava in cigareta na domačem balkonu takoj po koncu službe. Pozno spomladi, ko je dovolj toplo in ne prevroče. Ko sem spustila misli z vajeti in pse na vrt. Tu in tam, ko se mi nad glavo zgrne preveč neumnosti tega sveta, pogrešam tisti občutek.On the other hand menim, da ga lahko najdem nekje drugje in tiste male papirnate jebice pač niso tako zelo edinstvene. Tek in neobremenjen sprehod skozi hosto imata (vsaj za MM) podoben učinek.

Skratka – kolobocija okoli prenehanja kajenja je groteskno prenapihnjena, prenehanje pa precej preprosto, če je motivacija dovolj konkretna. Tisti, ki leta in leta »poizkušajo« pa jim ne uspe, so ali izrazito labilni ali niso našli pravega razloga za prekinitev razvade (neka podobna jajca veljajo za vse tiste, ki se leta in leta trudijo shujšat pa »ne morejo niti za kilo« )

Podobno bebavo delujejo vsi tisti, ki se ob omembi kajenja mečejo na zobe in pokajo grimase..in tisti kadilci, ki se za svojo pravico vlečenja dima bojujejo bolj srborito kot za pravico do čiste vode.

Priznam pa, da se m v nekaj mesecih po prenehanju opazila, da se je na koncu meseca na mojem računu (presenetljivo) valjalo nekaj ekstra ojrotov. Tudi zato, ker je bilo popitih kav na dnevni bazi mnogo manj. Nekaj sem prihranila tudi na čistilih za kožo.

Priti kul ha?

Advertisements

9 komentarjev Dodaj komentar

  1. Alla pravi:

    Word mama 🙂
    Samo razlog v glavi mora bit dovolj tehten, pa vse postane prekleto enostavno.
    Ampak balkončkanje je blo pa vseeno mega 🙂

  2. Schnuy pravi:

    balkončkanje je blo mega tud ko ena od naju ni kadila….cigarete nimajo vloge 🙂

    sicer pa..kje pa piše da je treba nehat kadit zarad ljubega miru?
    nikoli mi nihke ni rekel da bi blo mogoce fajn ce bi se manj sekirala, mela daljši dopust, ker je to dobro in zdravo zame in okolico..(predvsem okolico – pasivno nerviranje je ravno tako nezdravo)

  3. klimbra pravi:

    Včeraj so me po nekaj dneh remonta na UKC,nešteto pregledih na takšnih in drugačnih naprava, da o enournem kolesarjenju pod nadzorom takih in drugačnih dohtarjev, spustili domov.
    In kaj mi je od vsega najbolj ostalo v glavi??????
    Takoj, ampak res takojpo sprejemu v nabito polni 7. štuk so me obstopile najprej sestre z besedami: “gospod, kaditi bo teba nehat”!!!!!!!!
    Ob jutranji viziti pa zdravniki: “ja…..a vi pa še kar kadite”????????
    Duhamorno, a resnično!!!!
    Vem, slaba razvada.
    Sploh za človeka v zdravstvenem mojem stanju!!!!!!

    In kaj sem naredil? Nič.Zardeval, poskušal speljati pogovor na drugo temo…..itd!
    Ja vem, treba bo nehat, ampak, najprej je potrebna volja, meni pa je kajenje predvsem velik užitek!!!!!

    WE pomoči raznoraznih čudodelnikov, ali nikoWE ne nameravam iskati!!!!!

  4. Schnuy pravi:

    tle mate vse pike iz klimbrnega komentarja, če jih slučajno pogrešate.

    “……………………………………………………………………………………………………………………………..
    ………………………………………………………………………………………………………………………………….
    …………………………………………………………………………………………………………………………………..
    ………………………………………………………………………………………………………………………………..
    …………………………………………………………………………………………………………………………………”

  5. Schnuy pravi:

    sicer pa klimbra, ne sekiraj se. Kretenizem je obupno nezdrava razvada, pa se mu ljudje še kar nekritično predajajo. 🙂

  6. klimbra pravi:

    Se ti vidi…….da imaš poklicno deformacijo.

    Jeba……enkrat lektor………vedno lektor!!!!

    Glede kretenizma ti dam pa čisto prav. Tudi sam uživam v tej razvadi………žal;-)

  7. Onkel PEPE pravi:

    Damn, sem mislil, da je kretenizem poslanstvo. Ste prepričani, da je zgolj razvada?

  8. Schnuy pravi:

    hm…
    pepe, najbrž odvisno od tega kako resno se persona loti zadevščine.

    ..then again..poslusam Urško Čepin in se pričenjam strinjat s tvojo teorijo.

  9. onkel PEPE pravi:

    Urške Čepin nisem še nikoli poslušal in nikoli pred današnjim dnem slišal zanjo. Sem pa danes dopoldne po srečnem naključju naletel na njeno fotko in moram povedat, da se mi sploh ne zdi persona. Prej ustanova širšega družbenega pomena. Zatočišče, mesnica in mlečna restavracija, vse v enem.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s