Domači Update

na dan

raca1

Precej hecno je kako človek, ki sicer bolj kot ne zavrača nakupovalne podvige – malo zaradi večne luknje v žepu (ali pa se vsaj še nisem otresla filinga, ki jo spremlja) malo zaradi odpora do gneče v nakupovalnih centrih, pa frfotanja in kokodajsanja najstnic po slednjih – z velikim veseljem odroma v šoping, ko je in question nakup nečesa popolnoma nepotrebnega za …nekoga, ki mu ne more bit manj mar za to kar bo kupljeno. Recimo Mikroedicijo ali Malega Psa.

In k smo že pri Mikroediciji – danes je dobila drugo pikico, al kako se že na un bebavo kičast mamast način pove, da je bil otrok cepljen. Skratka – Mikroedicija ne šljivi igle. Je očitno manj moteča kot natikanje ozkega puloverja čez glavo in tlačenje rok v tesne rokave. Zaenkrat tudi ne šljivi dejstva, da bi morala imet rahle simptome gripe, povišano telesno temperaturo in bit tečna (ampak je to takrat, ko se zazdi njej). Tudi prav. Je ne bomo silili.

Eniuej – čeprav se MM tudi pri nakupovanju krame namenjene Mikroediciji bolj ali manj zgledno drži na vajetih ter kupuje zgolj zadevščine za katere meni, da so nujne (in ne, sem ne sodijo une mega kjutane rozaste štumfke s puhkom in volančki in vsemi možnimi odvečnimi jebicami) se je po analizi detetovega obnašanja odločila kupit še nekaj fukic (pardon), ki naj bi stimulirale detetovo miganje. Slednje bo besedah zdravnice sicer glede na stanje pamža niti ni nujno potrebno, a ker je priden pamž, utrujen pamž – sem v spletni trgovini z največjim veseljem nekajkrat kliknila »dodaj v košarico« . Kaznovana bom s poldrugim stotom evrov in resnično se ne spomnim kdaj sem toliko denarja v enem zalogaju porabila zase.

Morda danes,..a mikrovalovna pečica in telefon hardly kvalificirata kot »nekaj zame«, ker sodita v kategoriji v kateri se znajdejo tudi raznorazni blenderji, sesalniki, predpasniki in podobna jajca.

Enihu – danes smo Mikroedicijo tudi vtaknili v stajico. Zapor. Recimo. Zadevščino smo dobili podarjeno ob nakupu avtomobilskega sedežka in je niti nisem imela namena uporabiti, pa smo jo po nasvetu pediatrinje vseeno aktivirali. Za probo. Z nekaj zadržki in ob dejstvu, da bomo Pamža iz nje potegnili nemudoma, ko se z Zaporom ne bo strinjala.

A dete je zadovoljno brnečalo med igračami in povštri ter si v usta tlačilo vse kar so dosegle ročice. Osebno mi je popolnoma vseeno kje v stanovanju dete bivakira, saj mi nikjer ni v napoto, je pa res, da ji sedaj Mali Pes ne bo več kradel žvečk.

In mimogrede – tale otroška navlaka se širi in leze v vse kote.

Advertisements

4 komentarji Dodaj komentar

  1. niet pravi:

    a stajico za Malega Psa si bos tudi omislila?

    1. Schnuy pravi:

      ne, ta ma kavč in okensko polico

  2. mami pravi:

    hm .. kaj pa če MP gre V stajco in lahko Mikroedicija kraljuje potem anywhere (but kavč in š emaj okenska polica!)?! BTW – bravo za “nespoštovanje” povprečne reakcije na pičk.

  3. Schnuy pravi:

    Mikroedicja itak vlada povsod..stajca je občasno odložišče za navako – sej veš, prazna flaža zale, prazna embalaža smartisov, stara kuvarta, otrok,…

    v bistvu ji je tiste slabe pol ure na dan v Zaporu, če seštejemo minute ki jih v njem naklepa čez dan, čisto fajn – vsaj dete tko pravi.

    “pička” pomoje nismo porajtal ker smo gruntal v čem je fora da nas vsi držijo ko steklega psa

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s