O slinjenju, orgazmiranju, tehnoloških igračah in dogodivščinah

Jesen je z Eicmo prinesla še eno »perlo« motoristične sezone. Jesenski saloni ne privabljajo samo hod razstavljavcev, ki poizkušajo navdušiti čete novinarjev. Ti nabirajo gore tiskanih in digitalnih press kitov ter jih otovorjeni kot kamele tovorijo domov, kjer jih bodo lahko stran od norije salona v miru prežvečili v čim krajšem času ter spisali poplavo člankov o novostih prihodnje sezone.

Norija.

A gre za biznis, službo, branost, oglase, …denar.

Tisto, česar resnično nikoli ne bom in nisem razumela – niti v letih, ko sem pričenjala z motorizmom in bila navdušena nad vsakim prdcem, ki se je zgodil v povezavi z motocikli, je enormno slinjenje »civilistov« nad novimi motocikli, no starimi v novi, malo predrkani preobleki.

Tehnološke igrače so brez dvoma sila privlačna zadevščina. Motocikli so zgolj eden izmed segmentov takšnih igrač. Navdušenje nad novim, tehnološko naprednim, boljšim, popiljenim, lepšim, močnejšim, do perfekcionizma priguranim in našpičenim, je seveda dobrodošlo, sicer bi svet ostal nekje pri oguljeni veji namesto žlice in listom namesto krožnika. Gojim torej navdušenje nad popolnoma novo tehnologijo, posrečenimi rešitvami starih problemov ali še bolj posrečenimi starimi forami z novim twistom. Novi šraufi, drugačni koti bolj ali manj ušpičene riti, za 3 mm prestavljene stopalke in še boj bukovo zdizajniran izpušni sistem na starem motorju me pustijo popolnoma hladno.

Čeprav sem v prejšnji službi neznansko uživala v preizkušanju najnoveših modelov motociklov, pa me noben ni pripravil, da bi se po njem vlačila o orgazmičnih krčih, se izdatneje slinila ali želela prodati ledvico, da bi si ga lahko lastila za daljše obdobje. Celo prekleto redko me je prijelo, da bi izvedla ekshibicionistično akcijo in se z njim zapeljala na kavo za vogal zgolj zato, ker je moped tako strašansko kul, da me svet mora videti na njem.

Čeprav me ob živce spravljajo kiksi kot je premehko vzmetenje in kilave zavore in nadvse cenim dobro skomponiran paket motocikla, ki ponudi vozniku tisto, čemur je v svojem bistvu namenjen, pa me najbolj navdušuje izkušnja, ki jo motor v času, ko je pod mojo ritjo, servira.

Tako sem neizmerno uživala na prvem izletu z zadnjim modelom Honde Transalp (še vedno bi jo imela), pa na vseh tandemskih vožnjah s CB 1300 (bi mela), z rožljajočo in ropotajočo Multistrado (tudi to bi imela) in Uralovim prikoličarjem, pa Guzzijevima V7 (bi mela)  na zadnjem sedežu in veliko Brevo za krmilom. Čeprav čisto zaresna goveja kanta, me je očaral HD-jev Electraglide, pa nek Sendin 50-kubični jajček, ki je rabil celo uro, da me je pripeljal od službe v Trzinu do doma v Šiški. Prevelik in preštorast  zame je bil Aprilijin Falco, ki je bil moj prvi malce športnejši motor, a vožnje z njim mi je ostala v prijetnem spominu. Uživala sem na vseh malih, srednjih in velikih skuterjih – uživaški ležernosti v poletnih dneh pač ni para. Prekleto sem se trudila, da ne bi po tleh vrgla stare Transalpe, Caponorda, Varadera..uspelo mi je pri Kawasakijevemu KLE-ju – daleč od doma, v Murski Soboti, je zružil po tleh in si zvil ročko in stopalko zavore.

In čeprav so mi Šefovi, v nulo popedenani motocikli resnični pri srcu in se počutim že hudo razvajeno, mi je v zadnjih nekaj letih čisto vsak motocikel podaril svojo simpatično dogodivščino in zlata vredno izkušnjo, čeprav morda ni bil zadnji modni vrisk ali tehnološki presežek.

In če prenesem razmišljanje v svet fotografije….đabe D3, če nimaš filinga.

Advertisements

6 komentarjev Dodaj komentar

  1. Dani pravi:

    Šef ni mel še nobenga v nulo popedenanega mopeda..ampak se bo enkrat v prihodnosti tut to spremenilo..upam..

    1. Schnuy pravi:

      no evo…

  2. j pravi:

    nova multistrada mi je vsec. 😉

  3. Schnuy pravi:

    čist premal grda.

  4. Si. R. pravi:

    Brez nove multistrade mi živeti ni … sploh več …

  5. Schnuy pravi:

    nove?
    čist sem razočarana.
    tanova je tako zlo kultivirana, da ni ničemur več podobna,..no, wait, v bistvu je podobna čist vsem enduram tega sveta. Guzzi in moto morini sta grša. kakšno razočaranje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s