Motoristi, klubi in pravilniki

Pretekli teden so se naši forumaši sila razpištolili zaradi nečesa kar se je dogajalo na moto zboru prejšnji konec tedna. Tako z lepega naj bi štajerski in koroški motoklubi včlanjeni v zvezo slovenskih motoklubov sprejeli novo pravilo – pa MM na zadevščino niti ne bi bila pozorna, ker na zbore ni hodila (službene izjeme in izjeme narejene zato, ker nisem mogla sredi vožnje skočit s sopotnikovega sedeža ne veljajo, ker sem bila na kraj zločina privedena pretežno proti moji volji) in ne hodi. In tako se mi zdi popolnoma prav. A naj na licu mesta nemudoma ubijem veselje vseh tistih, ki si želijo kazanja s prstom name, češ kako zelo ošabna sem…zborovanje zna bit popolnoma simpatična stvar. It’s just not for me.

Eniuej..

Zgodilo se je,  da je nek štajerski motoklub obiskovalce svojega zobra – ta se je vršil pretekli konec tedna, (predvidoma) vljudno naprosil, da slečejo svoja oblačila v kolikor ta nosijo embleme neformalnih motorističnih združenj. »Micke Motoristke« bi se po vsej verjetnosti morale sleči do golega, ker nimajo formalno potrjenega kluba, s precedilnico, podprecedilnico, tajnikom in vso ostalo navlako.

Motoristi, predvsem tisti bolj nežne duše, so dejanje označili kot sila diskriminatorno, zločin proti človeštvu, če želite. In čeprav se s potezo kluba nekako ne strinjam, saj smrdi po nečem, kar nima pravega smisla in v kombinaciji z goro opravičevanja, da »opozorilo« res ni bilo mišljeno zlonamerno, zaudarja po pomanjkanju hrbtenice enega izmed ključnih osebkov v klubu,…se mi metanje za zobe v neodobravanju novega “pravilnika” zdi popolnoma nesmiselno.

H kretenom pač ne silimo na kavo. Če je njihov kretenizem pretirano izdaten, jo bodo kmalu pač pili sami – v njihovo dobrobit lahko upamo samo ( če smo resnično altruistično nastrojeni), da jim samota ustreza.

Priznam, da mi je motogrupisanje od nekdaj sila tuja zadeva – opravičilo tistim, ki so me v motorizem vpeljali, sem pač prekleto neverjetno izbirčna ženska, ki se prepotenih teles moških pod vplivom alkohola dotika samo one-on-one in v (vsaj nekakšni improvizirani) zasebnosti, ne mara gužvanja, iskanja parkinga, prahu, preveč hrupa in na sploh ničesar skupinskega (z eno svetlo izjemo) ..celo ljubljanski maraton sem mukoma preživela, pa za to niso bili krivi kilometri ali pomanjkanje kondicije. .

Priznam tudi, da mi zaradi vse te nenaklonjenosti grupisanju manjka nekaj razumevanja pomena včlanjevanja v motorističen klub. Vožnja z motorjem je tako super v solo izvedi ali v izbrani družbi. Nekdo mi je namignil, da so tudi tisti obljubljeni popusti za člane klubov pri zavarovanju motorja ena velika lopata kravjega gnoja, zato pravega razloga za včlanitev v klub ne najdem. A to je zgolj in samo moj zaključek.

Zaradi slednjega mi primanjkuje tudi razumevanja čemu razburjenje nad zgoraj omenjenim »novim pravilom«.

Advertisements

2 komentarja Dodaj komentar

  1. Vprašalnik št. 1 pravi:

    Katera je tista izjema, ko se rada gužvaš? 😀

    1. Schnuy pravi:

      To ve pa samo……ne povem 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s