O tem koliko sem dolžna sama sebi in zakaj

Danes sem se odločila, da v resnici nisem nikomur toliko dolžna kot sama sebi. Da ne bom nikomur mogla dati čisto ničesar, če ne bom poslušala same sebe. A si želim. Veliko in pogosto. Vsak dan, do konca življenja. Želim biti v oporo, skrbeti za drobnarije. Zlagat nogavice, kuhat kosilo, iskat izgubljene zvezke, držat za…

2017

Čas za bilance, epiloge, sinteze in ostale, njim podobne zadevščine. Letošnje leto sem se veliko učila. Naučila sem se mnogo več, kot to, kar vsebuje spodnji seznam, but still – these are the most important thing I learned. Občutki praznine, depresija, napadi panike in ostale novodobne psiho-pošasti niso zlobne – pred njimi ni potrebno bežati….

O permisivni vzgoji, vrednotenju oseb in kdo sploh je oseba?

En hudič se zgodi, ko tu pa tam ob kavi v lokalu povlečem na ušesa, kaj se debatira za sosednjo mizo. I do that. Priznam. Vem, da to počnete tudi vi, zato se ob priznanju ne bom počutila prav nič krive. Lahko pa vam zagotovim, da že dolgo ne obsojam več povedanega. It does make…

O tem zakaj ne bom nehala jokat, če me bo bolelo…

Seveda mi ni dalo miru. Res, toliko govora o zatiranih deklicah, da pozabljamo na dečke.  Na repliko »Kaj pa dečki?« sem sicer odgovorila, da o dečkih res iz srca in z vsem razumevanjem lahko piše le mama dečka. Saj veste. Tista ki svojega fantiča res razume, čuti in vidi v dno duše. Samo takšna bo…

Julijske risarije

Človeku se na neki točki posveti, da jo bo še najboljše odnesel, če bo delal po svoji vesti in srcu.  So I did. Letošnji julij je bil lepo produktiven in pester, mestoma rahlo zmešan in zmeden, a čisto po moji meri. In, ah da,…nekaj slik je še na voljo v spletni trgovini.

O tem, zakaj vstanem tako zgodaj

Hecno je kaj vse človek ugotovi in privleče na dan ob nehanumanih  urah. Ob prvi jutranji kavi in pernati žurki za ozadje. Pasji pošasti se sleherno jutro potrudita, da se moja malenkost postelje skobaca najkasneje ob šestih zjutraj – mnogo prej, če se le da, ker jutra ni za zamudit tudi če gre zgolj za…

O deklicah, puncah in ženskah..in enem prstanu

I have my little moments for the soul. Včasih, ko mi čas dopušča sedem za kuhinjsko mizo, zaviham rokave in umažem prste s poljubno diy afnarijo. Včasih je to izdelovanje nakita. Sama ga zelo zelo redko nosim, ga pa s toliko večjim veseljem podarim kakšni hvaležni dami, ki se z njim ponosno okiti. Da se…

Pogovor

»In?« je rekla, ko je svojo rit posadila v travo poleg mene. Pred tem je deset minut rovarila po zvončkih in žafranih na koncu travnika pod gozdom. »Nič. Sedim in gledam,« sem odvrnila in pasla pogled po blatnem travniku, ki se po nalivu sončil v popoldanskem soncu. »Kaj gledaš?« je vprašala in s pogledom iskala…

Vsak od nas lahko za vedno izgine še danes

Med prazniki je zaradi bolezni preminil en izmed forumašev. Na forumu so ga radi brali in vsako svojo avanturo, ki jo je dokumentiral med vtisi z voženj, je tudi radodarno začinil s fotogalerijami, ki hitro potegnile vase. Ker strica nisem poznala, se nisem rinila v njemu posvečeno temo z izrekanjem sožalje, ker se mi to…

Delim življenje

Zapirajo se mi oči. Must be the weather. Zjutraj sem vstala še v temi (kot vedno), ven spustila obe kosmatinki in si v miru privoščila kavo. Všeč mi je tako. Medtem, ko kosmati prešnofata periferijo in »opravita svoj posel«, se lahko s spočito glavo pozabavam  s kakšno od idej, s katero sem se neuspešno mučila…

It’s not just about You

Danes so na ljubljanskih Žalah odkrili spomenik žrtvam prometnih nezgod. V nedeljo je Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč 2013. Med brskanjem po arhivu novic sem našla tole. Staro novico od lani. Na tiskovni konferenci je bilo govora predvsem o posledicah prometnih nezgod – tistih nevidnih, ki jih nesreče puščajo za seboj – ne…

Veš..

..enim si všeč, drugim ne…to ne pomeni, da nisi super.