O permisivni vzgoji, vrednotenju oseb in kdo sploh je oseba?

En hudič se zgodi, ko tu pa tam ob kavi v lokalu povlečem na ušesa, kaj se debatira za sosednjo mizo. I do that. Priznam. Vem, da to počnete tudi vi, zato se ob priznanju ne bom počutila prav nič krive. Lahko pa vam zagotovim, da že dolgo ne obsojam več povedanega. It does make…

O tem zakaj ne bom nehala jokat, če me bo bolelo…

Seveda mi ni dalo miru. Res, toliko govora o zatiranih deklicah, da pozabljamo na dečke.  Na repliko »Kaj pa dečki?« sem sicer odgovorila, da o dečkih res iz srca in z vsem razumevanjem lahko piše le mama dečka. Saj veste. Tista ki svojega fantiča res razume, čuti in vidi v dno duše. Samo takšna bo…

Barje (again)

Ljubljansko barje je zakon. V soncu se zdi, da se odpre v neskončnost, v megli dobi malce morbidno noto, a ne glede na vreme, človek ni prikrajšan za čarovnijo, ki ga skriva. Barje namreč.

Od blizu

Makro fotografija je ena taka fina sorta fotografije. Ko se skloniš in vtakneš nos in objektiv v  drobovje svojega izbranega subjekta, se odpre čisto nov svet.

I am…Dog

Gospa kreativna asistentka je letošnjega maja dopolnila tri leta. Ob podpori senior delavcev v podjetju skrbi za branch management in human resources.  Ko sem ob obletnici njenega prihoda pregledovala stare fotografije, sem sicer ugotovila, da nakupa takšnega psa nikakor ne svetujem nikomur, kajti uvajanje nas je stalo za 300 evrov superg, tri zelo kvalitetne deke,…

Julijske risarije

Človeku se na neki točki posveti, da jo bo še najboljše odnesel, če bo delal po svoji vesti in srcu.  So I did. Letošnji julij je bil lepo produktiven in pester, mestoma rahlo zmešan in zmeden, a čisto po moji meri. In, ah da,…nekaj slik je še na voljo v spletni trgovini.

Kožuharica

There is a certain magical something, one receives from a dog, that no one else can give you.

Jesenska nedelja

Pravijo, da ni dolgočasnih motivov, samo gledalec, ki ne vidi čarovnije (..ali pač nekaj podobnega, kar so nam solili vsakič, ko smo ob profesorjevi izbiri motiva jamrali, da je “beden”)

Na kmetih

Je bil čas za malo blagodejne čarovnije, zato smo napokale prtljago, zabasale kosmate asistente v kočijo in odšle na letno srečanje. In ah seveda, naj ne pozabim (seveda sem), slikali (in se strašno fajn imeli) smo (se) na turistični kmetiji Naš raj.   Našli jih boste tudi tule, na facebooku. Tkole na kratko – ena taka…